Prokrastinacija: Sedem načinov, kako se ji izogniti

V čem je razlika med lenobo in odlašanjem?

Prokrastinacija ni samo človeški problem. Newtonov prvi zakon o gibanju pravi, da bo telo v mirovanju ostalo v mirovanju, dokler ni prisiljeno storiti drugače. V bistvu odlaša prav vsako živo bitje v vesolju.

Toda tega problema ne bi smeli spregledati samo zato, ker ga najdemo v naravi vsakega posameznika – če zanj ne poiščemo rešitve, lahko odlašanje preseže delo in vpliva tudi na druge pomembne dele našega življenja. Trpi lahko naše zasebno življenje, služba, pa tudi naše duševno zdravje. Sčasoma nam je žal zapravljenega časa, a takrat je že prepozno.

Rešitev se zdi preprosta: Spravi se k delu! Toda resničnost je veliko bolj zapletena – raziskave so pokazale, da je prokrastinacija pravzaprav zapisana v naših genih. Nagnjenost k odlašanju je namreč na genetski ravni povezana z impulzivnostjo, kar povzroča vedno večje težave pri urejanju našega lastnega vedenja.

1. korak: Prepoznajte prokrastinacijo

Prokrastinacijo pogosto zamenjujemo z lenobo, vendar sta si zelo različni. Odlašanje je namreč aktiven postopek – zavestno se odločite, da boste namesto naloge, ki bi jo morali opravljati, počeli nekaj drugega. Nasprotno temu pa lenoba kaže na popolno apatijo, neaktivnost in nepripravljenost na ukrepanje.

Odlašanje torej običajno vključuje ignoriranje neprijetne, a verjetno pomembnejše naloge, in osredotočanje na tisto, ki je prijetnejša ali lažja. Toda prepuščanje temu impulzu ima lahko resne posledice. Na primer, tudi manjša epizoda odlašanja lahko privede do zmanjšane produktivnosti in prepreči doseganje naših ciljev. Če dolgo odlašamo, lahko s svojim delom postanemo demotivirani in razočarani, kar lahko v skrajnih primerih privede do depresije in celo izgube službe.

Kako torej odpraviti odlašanje? Oziroma, kako se mu raje popolnoma izogniti?

2. korak: Poiščite razlog za odlašanje

Dokler ne najdete vzroka vaše težave, jo boste težko rešili. Glavni razlogi za odlašanje vključujejo strah pred neuspehom, pretiran perfekcionizem, nizko energijo ter izgubo fokusa. Morda dvomite v svoje sposobnosti in se bojite, da končan izdelek vašega dela ne bo ustrezal vašim pričakovanjem, ali pa ste za resno delo preprosto preveč utrujeni in bi svoj dan raje preživeli v postelji.

Do odlašanja pa lahko privede tudi slaba organizacija. Organizirani ljudje ga uspešno premagajo, ker uporabljajo koledarje, planerje in urnike. Tudi če ste organizirani, se še vedno lahko počutite preobremenjeni z nekim opravkom – včasih je razlog za prokrastinacijo tudi stres, ki ga povzročajo neopravljene naloge (začaran krog, saj vem).

3. korak: V življenje uvedite spremembe

Preprosto povedano, odlašanje je navada – globoko zakoreninjen vzorec vedenja. To pomeni, da ga verjetno ne morete spremeniti čez noč. Navade nehajo biti navade šele, ko se jim popolnoma odrečete. Strategije, navedene spodaj, vam nudijo najboljše možnosti za uspeh.

Oprostite si za odlašanje v preteklosti. Študije kažejo, da vam lahko samo odpuščanje pomaga, saj se boste počutili bolj pozitivne in s tem zmanjšali verjetnost odlašanja v prihodnosti.

Organizirajte se. Osredotočite se na početje, ne izogibanje. Zapišite si naloge, ki jih morate dokončati, ter določite čas, v katerem jih želite opraviti. Lažje reči kot storiti, saj vem. V pomoč naj vam bodo planerji in koledarji, saj boste lažje sledili vsem opravkom, ki vas čakajo.

Obljubite si nagrado. Če pravočasno opravite težko nalogo, se nagradite s priboljškom, kot je rezina torte ali kava iz vaše najljubše kavarne. Kmalu boste opazili, kako se vam počutje spreminja – vrnila se vam bo tudi motivacija!

Prosite nekoga, da vas preverja. Včasih je pritisk vrstnikov dobra stvar! Prosite prijatelja ali člana družine, da vsake toliko časa preveri, če se držite svojih načrtov. Če opazi, da ste zašli, vam lahko pomaga ponovno najti pravo pot. Moralna podpora je pri izogibanju prokrastinaciji še kako dobrodošla!

Naloge opravite takoj. V trenutku, ko vam je v službi pripisana naloga, se je lotite. Enak pristop uporabite doma – namesto, da umazano posodo odlagate v umivalno korito, jo preprosto pomijte takoj poobroku. Tako boste preprečili, da se vam opravki nabirajo eden za drugim.

Zmanjšajte motnje. Med delom ugasnite obvestila na socialnih omrežjih – če je le mogoče, preprosto izklopite Wi-Fi. Poiščite sobo, v kateri se lahko sprostite in svoje naloge opravite v miru. Umirjena glasba v nekaterih posameznikih prav tako vzbudi inspiracijo in voljo za delo.

Začnite z najtežjim. Čeprav so ravno neprijetne in zahtevne naloge tiste, ki nas silijo k prokrastinaciji, pa je pametno začeti ravno z njimi. Tako se rešite najhujšega dela, preostanek dneva pa se lahko osredotočite na delo, ki se vam zdi bolj prijetno.

Prej, ko se spravite k delu, tem bolje. S pomočjo navedenih tehnik bi moralo biti opravljanje nalog mala malica – pomembno je, da stvari pristopite resno in ne odnehate, ko pride do najhujšega.