Zakaj bi pravzaprav morali ločevati odpadke?

Ločevanje odpadkov je izjemno pomembno. Smo v letu 2019, kjer si je metanje različnih vrst odpadkov v isti koš skorajda nemogoče predstavljati – vedno več govora je o skrbi za naš planet, in ločevanje potratnega materiala je najmanj, kar lahko stori posameznik, da pripomore k ekološkemu gibanju. Ločevanje namreč omogoča, da se odpadki predelajo na pravilen način – kosi plastike v košu za papir namreč povzročijo nemalo nevšečnosti pri kasnejšem recikliranju oziroma pri izdelavi novih izdelkov iz starih materialov. Trajnostna obdelava naših smeti se namreč izkaže za izjemno pomembno – marsikatera embalaža je izdelana iz plastike, nov papir iz odpadnega papirja, bioplin pa iz organskih odpadkov. Poleg tega obstaja tudi možnost ponovne uporabe določenih predmetov, s katerim se izognemo nepotrebnemu odpadu.

Osnovni razlogi za ločevanje odpadkov

Pri ločevanju odpadkov se ne gre samo za sortiranje smeti v različne zabojnike – s tem olajšate delo sanitarnim delavcem, ki poskrbijo, da se te odpadke reciklira in ponovno uporabi. Četudi se vam ločevanje zdi popolnoma nesmiselno, ker “večino smeti tako ali tako zmečejo skupaj in jih nato ponovno ločujejo,” pa se gre pri vaših dejanjih za višji namen izobraževanja. Z ločevanjem plastike, papirja, stekla ter bioloških odpadkov lahko že svoje otroke vzgajate z mislijo na naš planet – navsezadnje so naši otroci tisti, ki bodo tu živeli v prihodnjih desetletjih.

Seveda pa je razlogov za pravilno ločevanje odpadkov veliko več. Pravilno ravnanje z njimi namreč:

– zagotavlja manj zgorevanja preostalih odpadkov in s tem manj emisij CO2
– pozitivno vpliva na učinek tople grede
– omogoča varčevanje surovin

Ločeno zbiranje odpadkov torej zmanjšuje sežiganje preostalih odpadkov, kar posledično zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida. Slednje je izjemno pomembno, saj pozitivno vpliva na učinek tople grede. Poleg vsega pa se z ločevanjem odpadkov prihrani na surovinah, ker pride do ponovne uporabe in recikliranja – na primer, s pomočjo pravilnega ravnanja z odpadki za papir posekajo manj dreves, za proizvodnjo plastike je potrebno manj nafte, za proizvodnjo kositra in naprav pa potrebujejo manj redkih kovin. Ločevanje smeti ima torej pomemben vpliv tudi izven naših gospodinjstev.

Vsa ta dejstva so izrednega pomena, ko govorimo o skrbi za okolje. S pravilno skrbjo za potratni material lahko zagotovimo manj onesnaževanja ter hitrejšo razgradnjo materialov, ki jih lahko skozi proces recikliranja ponovno uporabimo.

Kako naj se torej lotim ločevanja odpadkov?

Da lahko pravilno ravnamo z gospodinjskimi odpadki, moramo najprej vedeti kam pravzaprav spadajo posamezne vrste smeti. Pri ločevanju nam na pomoč priskočijo praktični koški za ločeno zbiranje odpadkov, na katerih so jasno označene vrste odpadnih materialov. Ker pa je slednjih večje število, vam v naslednjih odstavkih na kratko predstavim glavne skupine odpadkov, ki se najpogosteje znajdejo v naših gospodinjstvih.

Plastični odpadki

Plastični odpadki so – prav ste uganili – odpadki izdelani iz plastike! Embalaža, plastenke, tudi marsikateri kuhinjski pripomočki predstavljajo večji del gospodinjskega odpada (embalaža od šamponov, zobne paste, detergentov, lončki od jogurta, ovoji od mesa, sira in masla … Naštevala bi lahko v nedogled!). Iz zbrane plastike, ki jih sestavlja, pa je možno izdelati ogromno uporabnih izdelkov, kot so gradbeni materiali ali pa preprosto nova embalaža.

Plastične odpadke je potrebno zbirati v ustreznih vrečkah, ki ste jih pred nedavnim še zastonj dobili v supermarketih. Ker pa želijo tudi večje trgovine prispevati k čistejšem okolju, pa je takšne vrečke vedno težje dobiti – zato je najlažje izbrati eko alternativo in odpadke preprosto odnesti do najbližjega zabojnika.

Papir in karton

Med odpadni papir in karton spadajo vsi izdelki sestavljeni iz čistega papirja. Tega je namreč možno reciklirati večkrat – za izdelavo novega papirja se lahko odpadni uporabi tudi do osemkrat. To je pogosto razlog za zbiralne akcije papirja (ki se večinoma odvijajo v osnovnih šolah), s katerimi se zbere več ton odpadnega kartona in papirja. Znebite se starih časopisov, zloženk, revij, knjig, embalaž in škatel ter jih odvrzite v temu namenjen smetnjak.

Steklo

Steklene odpadke imenujemo tudi embalažno steklo, iz katerega je možno s pomočjo ločevanja materialov in recikliranja neštetokrat izdelati novo steklo – s tem se prihrani veliko surovin in energije. Marsikdo ločuje tudi različne barve stekla (belo, zeleno, rjavo), saj se iz teh izdelajo različni novi izdelki, kot so parfumi, kozarci in steklenice.

Biološki odpadki

Med biološke odpadke spadajo vsi tisti, ki jih vzgojimo na vrtu, ampak jih pri pripravi obrokov ne porabimo v celoti – torej predvsem ostanki sadja in zelenjave. Seveda k njim spadajo tudi razne cvetlice in ostali odpadki naravnega izvora, kot so jajčne lupine, čajne vrečke, filtri za kavo, žagovina … Marsikdo se odloči za izdelavo lastnega komposta in z njim hrani zemljo, a veliko ljudi te priložnosti nima zaradi življenja v mestu. Iz tega razloga je biološke odpadke potrebno metati v temu namenjen koš. Del organskih odpadkov se namreč sežge, fermentira ali uplinja, ter se jih uporablja za bioenergijo. Preostali del pa le najde pot do mnogih kmetij in prispeva življenju prsti, iz katere ponovno zraste sadje in zelenjava.

Ločevanje odpadkov je odgovornost vseh nas. Zakonodaja na področju ravnanja z odpadki namreč veleva, da jih ločujemo že na mestu njihovega nastanka – v to se šteje tudi vaše gospodinjstvo. Kako pa vi ravnate z odpadki v vaših domovih?